Muha enodnevnica

Pravzaprav enournica. Prekrasni uhani, ki pa mi jih je žal že pojedel maček!

Ja, v trenutnem navdušenju sem si jih naredila iz odpadlih cvetkov fuksije.
Kakšen talent ima narava!

Ko mašinca zapoje...

Končno jo imam tudi jaz...ne vem, kako sem sploh lahko živela brez nje. Ko sem preluknjala vse moje polizdelke, sem se lotila še mandljev v lupini...enostavno...še bi vrtala!

Moja prelepa mašinca! In rezultati vrtanja - dokončanje prastarih polizdelkov (no, moja UFO škatla -unfinished objects box- je še dokaj polna).

Kako predvidljiva!

Še dobro, da imam Pinterest
http://pinterest.com/ankhena/!
Šele zdaj vidim, kako predvidljiv je moj okus!
Prevladujejo svetlo modri, turkizni, zeleni odtenki nakita ali pa mavrica.
Masiven nakit je pa itak zakon.

Čakam, čakaš, čakamo

Skupni imenovalec: čakajoči...na ozadje, na lak, na verižico, na navdih...eh!

Kako težko sem čakala tele štampiljke (pa niso edine!)...ko sem jih zagledala, sem jih nujno morala imeti, pa se je zaustavilo v spletni trgovini, ker je bila za nekaj časa zaprta, pa na pošti, kjer sem jim morala poslati dokazila o naročilu...Ko sem jih dobila v roke, sem bila čisto blažena.

Po štirinajstih dneh so še čisto nedotaknjene, le preden zaspim načrtujem, kako jih bom uporabila.

Rdeče češnje rada jem...

Domača naloga...čakajo me še uhani.
Prvič sem uporabila magic gloss in ugotovila, da se na naravni UV svetlobi nekoliko skrči oziroma umakne od roba. Z UV svetilko naj bi bilo sušenje bolj kontrolirano in končni izdelki lepši.
Ugotovila sem tudi, da je pametno, da magic gloss nanašam v senci in ne na soncu, saj se izredno hitro suši. V prvem poskusu, se mi je posušil, še preden sem ga lahko enakomerno nanesla.
Pa še nekaj drugih 'malenkosti' je šlo narobe pri tem obesku, pa jih ne mislim obešati na velik zvon.

Stari grehi in dolgovi

Ne vem, kako vam uspe, ker meni ne.
Vedno lovim zadnje trenutke, še vedno se stvari lotevam kampanjsko... lotim se sicer svojih obveznosti dovolj zgodaj, nato toliko časa mečkam, da na koncu z zadnjimi močmi naredim vse, ali skoraj vse, ali malo manj...in se tolažim, da naslednjič pa res...

Najstarejši dolg, zaradi katerega imam res slabo vest...krasen bonbonček, ki mi ga je pred davnimi meseci podelila Hali...in ga še nisem objavila.

Zadnja leta se mi zdi, da čas res dirja, dvakrat grem spat in je mesec okoli...

Še enkrat hvala, Hali, oprosti, da je trajalo toliko časa.

Spodnje uhančke sem naredila februarja...in evo, pičle tri mesece...in so ŽE objavljeni.